Predstavitev dolgoročnih baterijskih sistemov za shranjevanje energije (partnerstvo BATT4EU)

Pričakovani izid:

Pričakuje se, da bodo projekti prispevali k vsem naslednjim rezultatom:

• Dokazane rešitve za dolgotrajno shranjevanje energije (LDES) na sistemski ravni, ki so izrecno namenjene povečanju stabilnosti, odpornosti in prožnosti omrežja v Evropi.
• Znatno zmanjšanje odvisnosti Evrope od kritičnih surovin z uporabo obsežnih, poceni in trajnostnih materialov.
• Prispevanje k strateškim vpogledom za skladno vseevropsko strategijo uvajanja stacionarnega shranjevanja, ki krepi evropsko energetsko avtonomijo in trajnostnost.
• Zadostni in ponovljivi operativni podatki in vpogledi, ki služijo kot zanesljiv prispevek k podrobnim tehnoekonomskim analizam.

Področje uporabe:

Predlogi bi se morali osredotočiti na predstavitve inovativnih konceptov dolgotrajnega (> 8 ur) shranjevanja baterij na sistemski ravni, ki lahko učinkovito podpirajo energetske sisteme na ravni gospodarskih javnih služb ali industrijske odjemalce pri doseganju energetske varnosti in operativne trajnosti. Projekti naj bi zajemali vse naslednje točke:

• Predstavitev naprednih tehnologij za dolgotrajno shranjevanje, ki še niso na trgu, kot so nove redoks pretočne baterije (standardne ali posredovane), visokotemperaturni sistemi, sistemi kovin in zraka, večvalentne kemije (organske ali vodne) ali druge nekomercializirane tehnologije ali arhitekture.
• Ocena in opredelitev primerov uporabe, namenjenih predlagani tehnologiji (shranjevanje na ravni omrežja na sprednji strani števca, veliki industrijski odjemalec energije na zadnji strani števca, krepitev proizvodnje energije iz obnovljivih virov), skupaj s količinsko opredeljenim učinkom na izboljšano odpornost omrežja, zmanjšanje emisij, varnost in nižje stroške shranjevanja energije.
• Ocena potenciala hibridizacije dopolnilnih tehnologij za shranjevanje energije (npr. redoks pretočnih baterij s superkondenzatorji) za optimizacijo splošnega delovanja sistema za predvidene primere uporabe in podaljšanje življenjskega cikla sistema.
• Uporaba bogatih, poceni in trajnostnih materialov, pri čemer se izrecno daje prednost materialom z zanesljivimi in razširljivimi evropskimi dobavnimi verigami, ki jih spremljajo realistične in podrobne poti do proizvodnih poti v velikem obsegu.
• Integracija naprednih digitalnih tehnologij za natančno stanje napolnjenosti (SOC), zdravstveno stanje (SOH) in napovedi življenjske dobe, optimizacija sistemov za upravljanje baterij (BMS), sistemov za upravljanje energije (EMS) in splošna zmogljivost komponent za daljšo življenjsko dobo sistema.
• Celovite tehnično-ekonomske analize, vključno z realističnimi ocenami naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva, ki temeljijo na izmerjenih metrikah tehnične uspešnosti (npr. stopnje samopraznjenja, življenjska doba koledarja, življenjska doba cikla, učinkovitost povratnega potovanja, potrebne naložbe v varnost), da se jasno ugotovita ekonomska upravičenost in konkurenčnost za predvideni primer uporabe v primerjavi s komercialno, uveljavljeno tehnologijo.
• Celovita ocena varnosti na sistemski ravni, ki dokumentira morebitne pomisleke (npr. vnetljivost, strupenost, potencial eksplozije) in strategije za ublažitev pred obsežnim sprejetjem tehnologije.

Pobuda Komisije za varno in trajnostno zasnovo [1] (SSbD) določa okvir za ocenjevanje varnosti in trajnosti kemikalij in materialov, ki bi ga bilo treba upoštevati kot referenco za predloge projektov. Kadar pričakovano izkoriščanje rezultatov projekta vključuje razvoj, ustvarjanje, proizvodnjo in trženje proizvoda ali postopka ali ustvarjanje in zagotavljanje storitve, mora načrt za izkoriščanje in razširjanje rezultatov vključevati strategijo za tako izkoriščanje. Načrti izkoriščanja naj bi vključevali predhodne načrte za nadgradljivost, komercializacijo in uvajanje (študija izvedljivosti, poslovni načrt), v katerih so navedeni možni viri financiranja, ki bi se lahko uporabili (zlasti sklad za inovacije). Predlogi bi lahko vključevali sodelovanje Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) [2], katerega prispevek bi lahko bil izvajanje eksperimentalnih ali namiznih raziskav o učinkovitosti ali varnosti baterij. Za dodatne informacije o morebitnem prispevku Skupnega raziskovalnega središča k projektom poiščite dodatne javno dostopne informacije na spletišču Skupnega raziskovalnega središča [3] (Znanstveno vozlišče EU) na portalu nacionalnih kontaktnih točk ali od Skupnega raziskovalnega središča (JRC-NCP-Network@ec.europa.eu) zahtevajte posebne informacije. Skupno raziskovalno središče bo zagotovilo, da bodo vsi drugi prijavitelji prejeli enake informacije o morebitnem prispevku Skupnega raziskovalnega središča k projektu (npr. prek tematskih pogostih vprašanj na portalu za financiranje in razpise). S to temo se izvaja skupno načrtovano evropsko partnerstvo za baterije (Batt4EU). Zato se pričakuje, da bodo projekti, ki izhajajo iz te teme, poročali o rezultatih evropskemu partnerstvu za baterije (Batt4EU) v podporo spremljanju njegovih ključnih kazalnikov uspešnosti. Raven tehnološke pripravljenosti – pričakovana raven tehnološke pripravljenosti od zaključenih projektov Pričakuje se, da bodo dejavnosti dosegle raven tehnološke pripravljenosti 6–7 do konca projekta – glej splošno prilogo B. Dejavnosti se lahko začnejo na kateri koli ravni tehnološke pripravljenosti.

[1] https://research-and-innovation.ec.europa.eu/research-area/industrial-research-and-innovation/key-enabling-technologies/chemicals-and-advanced-materials_en

[2] https: //joint-research-centre.ec.europa.eu/laboratories-z/battery-energy-storage-testing_sl

[3] | Horizon Europe Portal nacionalne kontaktne točke Skupnega raziskovalnega središča

Submissions open on 05 May 2027.

Part of call HORIZON-CL5-2027-05

Type of action: HORIZON Innovation Actions

Programme period: 2021 - 2027

Priorities: RePowerEU, PART-COPROGR, DigitalAgenda, AI

"> Splošni pogoji

1. Pogoji za dopustnost: Omejitev in postavitev strani predloga

, opisan v prilogah A in E k splošnim prilogam k delovnemu programu Obzorje Evropa.

Omejitve in postavitev strani predloga: opisane v delu B obrazca vloge, ki je na voljo v sistemu za oddajo vlog.

2. Upravičene države

opisane v Prilogi B k splošnim prilogam delovnega programa. Številne države, ki niso članice EU/pridružene države in niso samodejno upravičene do financiranja, so sprejele posebne določbe za dajanje sredstev na voljo svojim udeležencem v projektih programa Obzorje Evropa. Glej informacije v Vodniku po programu Obzorje Evropa.

3. Drugi upravičeni pogoji

Če projekti uporabljajo satelitsko opazovanje Zemlje, določanje položaja, navigacijo in/ali povezane podatke in storitve za določanje točnega časa, morajo upravičenci uporabljati Copernicus in/ali Galileo/EGNOS (dodatno se lahko uporabijo tudi drugi podatki in storitve).

V skladu z „omejitvijo nadzora nad inovacijskimi ukrepi na kritičnih tehnoloških področjih“, opredeljeno v splošni prilogi B splošnih prilog, subjekti s sedežem v upravičeni državi, ki pa so pod neposrednim ali posrednim nadzorom Kitajske ali pravnega subjekta s sedežem na Kitajskem, niso upravičeni do sodelovanja v ukrepu.

Skupno raziskovalno središče (JRC) lahko sodeluje kot član konzorcija, izbranega za financiranje, kot upravičenec brez financiranja ali kot pridruženi partner. Skupno raziskovalno središče ne bo sodelovalo pri pripravi in predložit