Zmanjšanje pozidave tal s trajnostno urbanistično in teritorialno zasnovo v okviru novega evropskega Bauhausa

Pričakovani izid:

Pričakuje se, da bodo rezultati projektov prispevali k vsem naslednjim pričakovanim rezultatom:

• Na voljo je večje število inovativnih in regenerativnih [1] rešitev za načrtovanje in prostorsko načrtovanje, pri katerih se uporabljajo načela novega evropskega Bauhausa glede trajnostnosti, estetike [2] in vključevanja [1] za zmanjšanje pozidave tal in izkoriščanja zemljišč, izboljšanje zdravja tal, podporo preoblikovanju prehranskih sistemov ter krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam in biotske raznovrstnosti.
• Večje sprejemanje, nadgradnja in tržno uvajanje teh rešitev v različnih teritorialnih okvirih (mestnih, primestnih in podeželskih), da bi izboljšali zdravje tal in koristili lokalnim skupnostim.
• Učinkoviti modeli financiranja in omogočitveni okviri politike za podporo teritorialni preobrazbi.

Področje uporabe:

Zmanjšanje pozidave tal in izkoriščanja zemljišč je ključni izziv za odpornost na podnebne spremembe in vodo, zdravje ekosistemov, biotsko raznovrstnost, preoblikovanje prehranskih sistemov in življenjsko sposobnost človeških naselij. Ker se urbanizacija in razvoj infrastrukture širita po evropskih mestnih, primestnih in podeželskih območjih, so zdrava tla vse bolj zaprta, kar prispeva k izgubi ključnih ekosistemskih storitev in biotske raznovrstnosti ter večji ranljivosti za vplive podnebnih sprememb. Kljub vse večji ozaveščenosti ni celovitih in nadgradljivih rešitev za reševanje teh izzivov s prostorskim načrtovanjem in načrtovanjem. Nujno so potrebne rešitve, pri katerih se uporabljajo načela novega evropskega Bauhausa glede trajnostnosti, estetike in vključevanja, da bi razvili celostne pristope, s katerimi bi obnovili funkcijo tal ter hkrati omogočili regenerativni in vključujoč teritorialni razvoj. Predlogi naj bi obravnavali vse naslednje:

• Razviti inovativne, regenerativne in krajevne rešitve za načrtovanje in prostorsko načrtovanje, ki preprečujejo pozidavo tal ali spodbujajo pozidavo trenutno pozidanih tal, izboljšujejo zdravje tal, podpirajo preobrazbo prehranskih sistemov ter krepijo odpornost proti podnebnim spremembam in biotsko raznovrstnost (npr. z blažitvijo toplotnih otokov v mestih in izboljšanjem upravljanja voda). Te rešitve bi morale vključevati pristope, ki temeljijo na naravi [4], so osredotočeni na človeka in regenerativni (npr. obnova ekosistemov, prepustni pločniki, zelene strehe, skupni in skupnostni [1] vrtovi ali mestno kmetijstvo);
• predstaviti vsako od teh rešitev, razvitih v vsaj treh soseskah (tj. vsaj ena na mestnem območju, ena na primestnem in ena na podeželskem območju), ki se nahajajo v različnih državah članicah in/ali pridruženih državah;
• priprava načrtov za nadgradnjo razvitih rešitev;
• izvajajo participativne [1] procese in procese soustvarjanja [1] ter medsektorsko sodelovanje z različnimi deležniki (npr. umetniki, arhitekti, zagonskimi podjetji, inženirji, načrtovalci in teritorialnimi upravitelji, lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami, raziskovalci, državljani in skupnostmi), da bi ustvarjalno, znanstveno in lokalno znanje [1] vključili v oblikovanje predlaganih rešitev;
• zagotoviti prenosljivost uspešnih rešitev v različnih teritorialnih okvirih (mestnih, primestnih in podeželskih) v državah članicah EU in pridruženih državah s spodbujanjem izmenjave znanja in krepitvijo zmogljivosti za širše sprejetje;
• Spremljati in ocenjevati učinke predlaganih rešitev z uporabo dobro opredeljenih kazalnikov zdravja tal in pozidave tal ter kazalnikov zdravih mest v mestih (npr. tistih, ki so v skladu z uredbo o obnovi narave, in tistih, ki sta jih razvili Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna zdravstvena organizacija). zagotoviti, da zbrani podatki prispevajo k politikam in prihodnjim prizadevanjem za povečanje obsega;
• razvoj inovativnih modelov financiranja za mobilizacijo možnosti financiranja ter vključevanje vlagateljev in podjetij v podporo dolgoročni trajnostnosti in ponovljivosti izvedenih rešitev;
• Podpiranje sprejemanja politik in uvajanja na trg s pretvorbo rezultatov projektov v izvedljiva priporočila, usklajena z ustreznimi strategijami EU, ter s spodbujanjem dialoga z nosilci odločanja o njihovem širšem institucionalnem in regulativnem sprejetju.

Projekti bodo prispevali h ključnim pobudam EU, vključno z evropskim zelenim dogovorom, uredbo o obnovi narave, vizijo EU za kmetijstvo in hrano, strategijo EU za tla do leta 2030 in njenim ciljem, da se do leta 2050 doseže ničelna stopnja neto izkoriščanja zemljišč (vključno z izvajanjem direktive o spremljanju in odpornosti tal), ter strategijo EU za zagon in razširitev podjetij. Dejavnosti v okviru te teme bodo prispevale k napredku pri doseganju ciljev instrumenta novega evropskega Bauhausa in misije „Evropski dogovor o tleh“, zlasti pri njenem specifičnem cilju 3 „brez neto pozidave tal in povečanje ponovne uporabe mestnih tal“. Predlogi naj bi temeljili na participativnem, večdeležniškem in naddisciplinarnem pristopu [1] z vključevanjem različnih akterjev in disciplin. Predlogi bi morali vključevati učinkovit prispevek družboslovnih, humanističnih in umetniških disciplin ter strokovnjakov, da bi dosegli pomembne in pomembne učinke, ki bi povečali družbeni učinek povezanih dejavnosti. Predloge se spodbuja, naj se povežejo s projekti, financiranimi v okviru misije „Evropski dogovor o tleh“, zlasti tistimi, ki delajo v živih laboratorijih na mestnih območjih (URSOILL), in tistimi, ki razvijajo strategije prostorskega načrtovanja, ki vključujejo tla ( SPADES), da bi zagotovili preskušanje rešitev v resničnem življenju ter njihovo uskladitev s krajevnim eksperimentiranjem in vključevanjem državljanov. Projekti naj bi sodelovali s platformo misije za tla. Poleg tega se sodelovanje in sinergije z misijo „100 podnebno nevtralnih in pametnih mest“ močno spodbujajo, če se dejavnosti izvajajo v enem ali več mestih, imenovanih v okviru te misije EU. Kadar je ustrezno, bi bilo treba v okviru projektov preučiti tudi dopolnilne sinergije s tekočimi projekti programa Obzorje Evropa, kot je Cleverfood, ki razvija mrežo živih laboratorijev „Food 2030 Connected Lab Network“ (Povezani laboratoriji za hrano do leta 2030). S to temo se izvaja instrument novega evropskega Bauhausa. Zato se pričakuje, da bodo projekti prispevali k pobudi novi evropski Bauhaus ter svoje vmesne in končne rezultate in ugotovitve delili s „vozliščem novega evropskega Bauhausa za rezultate in učinek“, ki se financira iz programa Obzorje Evropa. Ta ukrep podpira nadaljnje ukrepanje na podlagi sporočila o oceni misij EU iz julija 2023. NULL Pričakuje se, da bodo dejavnosti do konca projekta dosegle TRL 6–8 – glej splošno prilogo B.

[1] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus. [2] Glej opredelitev pojma „lep“ v glosarju dela novega evropskega Bauhausa HE WP26-27. [3] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus. [4] Glej opredelitev „naravnih rešitev“ v glosarju dela novega evropskega Bauhausa HE WP26-27. [5] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus. [6] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus. [7] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus. [8] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus. [9] Glej opredelitev v glosarju dela programa Obzorje Evropa WP26-27, ki se nanaša na novi evropski Bauhaus.

Submissions open on 05 May 2027.

Part of call HORIZON-NEB-2027-02

Type of action: HORIZON Innovation Actions

Programme period: 2021 - 2027

Priorities: DigitalAgenda, SSH, NEB, AI, MultiActorApproach

"> Splošni pogoji

1. Pogoji dopustnosti: Omejitev in postavitev strani predloga

, opisan v prilogah A in E k splošnim prilogam delovnega programa Obzorje